Malteški vitezi so v Ljubljani junija 2017 v Narodni galeriji odprli razstavo svojih eksponatov, na kateri je na ogled več kot 200 predmetov z znakom osmerokrakega križa. Na razstavi, ki prikazuje tudi zgodovino reda ter vlogo in poslanstvo vitezov, si je mogoče ogledati vse od redovnih uniform in insignij do odlikovanj in liturgičnih oblačil in posod. Med razstavljenimi eksponati je tudi listina z najstarejšo omembo, datirana 23. oktobra 1217 iz špitala v Melju (Melling) pri Mariboru, poleg nje pa so na ogledu tudi mnogi drugi dragoceni umetniški eksponati, ki naj bi sodili v sam vrh evropske dediščine. Največ predmetov je bilo pridobljenih iz zasebnih zbirk, nekaj tudi iz narodnega arhiva Češke, iz arhiva Velikega priorata SMVR Avstrije, Nadškofije Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Maribor.
Kdo so sploh malteški vitezi? Malteški viteški red je katoliški red, ki je bil na začetku hospitalni, nato dolga stoletja vojaški, sedaj pa je verski in humanitarni, vsaj uradno. Samostanski red hospitalcev je po prvi križarski vojni ustanovil brat Gerard (Gerard Thom, okoli 1040–1120). Novoustanovljeni red je leta 1113 s papeško bulo potrdil papež Pashal II. Gerardov naslednik Rajmond du Puy je v bližini bazilike Svetega groba v Jeruzalemu ustanovil prvo veliko bolnišnico. Red, ki je sprva skrbel samo za bolne romarje, je kmalu poskrbel tudi za njihovo oboroženo spremstvo in kasneje tudi za obrambo Jeruzalemskega kraljestva. Njihovo redovno geslo je bilo Tuitio fidei et obsequium pauperum, kar pomeni »obramba vere in pomoč ubogim«.[1] Vero so branili z orožjem in kasnejša zgodovina reda je zelo krvava. V tej krvavi zgodovini so si pridobili tudi veliko premoženje, ki pa je začelo v 19. stoletju plahneti. V tem stoletju je red začel izgubljati svoj vpliv, proti koncu tega stoletja pa je postal zgolj humanitarna ter verska in ne več vojaška organizacija. Kljub izgubi vpliva je kot tak član mnogih mednarodnih teles. Od leta 1994 ima status stalnega opazovalca v Generalni skupščini združenih narodov, svoje stalne delegacije pa ima akreditirane v Evropskem centru Združenih narodov, Svetu Evrope, Evropske skupnosti, UNESCU, Mednarodnem inštitutu za človekove pravice in Mednarodnem odboru Rdečega križa. Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami, tudi s Slovenijo, ima lastne potne liste, svojo valuto malteški scudo, poštne znamke in celo avtomobilske registrske tablice. Veliki mojster reda ima status papeževega podkralja in papežu pomaga v mednarodni diplomaciji. Malteški viteški red ima 13.000 članov, 80.000 prostovoljcev in 20.000 zaposlenih medicinskih delavcev, ki delujejo v prebežniških centrih, skupinah za odvajanje odvisnosti, programih pomoči po naravnih katastrofah in bolnišnicah po vsem svetu.[2]
Predsednik Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda Andrej Šter je na odprtju razstave dejal: »V osmih stoletjih se je marsikaj zgodilo in spremenilo, naše vodilo pa ostaja ves čas enako: zaščita katoliške vere in pomoč ubogim«.[3] Andrej Šter ima prav, nič se ni spremenilo. Red je po svoji vsebini še vedno vojaški red, čeprav je formalno humanitarni, saj je njegovo vodilo zaščita oz. obramba vere. Ta pa se po katoliškem nauku lahko brani tudi z vojaškimi sredstvi oz. vojsko. Seveda samo po nauku katoliške cerkve, kajti Jezus je rekel, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan in da je potrebno ljubiti sovražnike. Ker Jezus ni razveljavil Božje zapovedi Ne ubijaj, ta velja ves čas in ni spremenjena. Tudi nikoli ne bo, saj se Bog ne spreminja. Kristjani so zato pacifisti, kar pa ne velja za katolike – ti morajo vsepovsod braniti in širiti katoliško vero, tudi z vojsko in ubijanjem, če tako ukaže cerkveni šef papež – oseba, proti odločitvam katere ni pritožbe. Katoliška vera so torej lahko brani tudi s prelivanjem krvi sovražnikov, čeprav je Jezus rekel, da je le-te potrebno ljubiti. Koga potem katoliška cerkev in malteški viteški red zastopata: temo ali svetlobo? Boga podzemlja in ubijanja ali Boga Stvarnika in življenja? Niso pa bili samo malteški vitezi vojaški red. Obstaja oz. je obstajalo večje število cerkvenih vojaških redov kot npr.: Vitezi templjarji, Vitezi svetega Lazarja Jeruzalemskega, tevtonski vitezi, Vitezi sv. Tomaža, Vitezi svetega Jakoba z mečem, Vitezi Aviza, Red Blažene milostne device Marije, Red Svete Marije Španske, Red vitezov našega Gospoda Jezusa Kristusa, Litvanski bratje meča, Milica vere Jezusa Kristusa, Red Blažene device Marije, Vitezi svetega Jurija, Red svetega Duha, Red zmaja … Kri je očitno tekla v potokih. Mnogi nekatoliki so bili ubiti celo direktno v imenu Jezusa Kristusa (Red vitezov našega Gospoda Jezusa Kristusa), čeprav je bil Jezus absolutni pacifist. Kako so ljudje sprejemali Jezusa Kristusa, če je cerkev morila v njegovem imenu? Kot ljubezen ali smrt? Cerkev je zelo očrnila Jezusa, njegovo podobo in njegov nauk. Zato se je mnogo ljudi obrnilo proč od Boga in Kristusa, čeprav so ga iskali. Kajti kdo bo verjel v boga ubijanja, kot je cerkev direktno ali indirektno predstavljala Jezusa Kristusa. Čeprav so člani redov vedeli, da je Jezus pacifist in da je Bog dal zapoved Ne ubijaj, so stoletja ubijali in uničevali. Torej so direktno in namerno kršili nauk Jezusa in Božjo zapoved Ne ubijaj. V knjigi Vatikanske ubice je bivši jezuitski duhovnik Alberto Rivera o malteških vitezih zapisal: »To je papeška vojska, vitezi, samo, da danes delujejo na mnogo bolj premeten, zahrben in subtilen način. Malteški vitezi v veliki meri nadzorujejo industrijo orožja.«
________________________________________________
[1] https://sl.wikipedia.org/wiki/Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red (24.6.2017).
[2] https://www.rtvslo.si/svet/malteski-viteski-red-izvolil-zacasnega-vodjo/421061 (24.6.2017).
[3] Družina, 11.6.2017.
I am regular reader, how are you everybody? This post posted at this web site
is actually nice.