Na ameriški univerzi Yale so obglavili prašiče, njihove glave oz. možgane pa jim je uspelo pri življenju obdržati tudi 36 ur po tem, ko jim kri v glavo ni več črpalo srce. Raziskovalci so namreč v glavo črpali umetno, s kisikom bogato kri ter tako možganom omogočali, da so opravljali svoje funkcije. Odkritje bi lahko pomenilo, tako nekateri, velik korak naprej k presaditvi človeških možganov, kar bi nekoč v prihodnje lahko vodilo v nesmrtnost, saj bi lahko človeške možgane priključili na umetne sisteme po tem, ko bi človeška telesa umrla, in bi tako ljudje živeli dalje.
Nekaj neverjetnega je, da nekdo živalim odseka glave in potem opazuje, kako dolgo bodo lahko živeli možgani v glavah, ločenih od trupa, in tako od srca, ki poganja kri po telesu. In to naredi zato, da bi našel pot do presaditve človeških možganov, kar bi lahko vodilo v nesmrtnost človeka. Ali lahko človek doseže nesmrtnost s pomočjo neverjetnega trpljenja živali? Ali se lahko doseže nesmrtnost z zločinom? Ali lahko človek sploh doseže nesmrtnost? Če bi bil človek nesmrten, bi to bil od vsega začetka. Pa ni!
Ali lahko človek s poskusi na živalih izboljša življenje na zemlji? Ali lahko trpljenje nedolžnih živali pri poskusih prinese kaj dobrega za svet? Da bi negativno prineslo nekaj pozitivnega, ni mogoče. Zakaj potem poskusi na živalih in komu služijo? »Radovednost, komercialni dobiček in častilakomnost so za večino edini razlog za poskuse na živalih«, je izjavil profesor Reyder iz Oxforda. Mnogi deli industrije so zgrajeni na osnovi okrutnega mučenja in ubijanja živali. Njihov edini motiv obstoja je dobiček, temu podredijo vse. Še življenje, ne samo živali, tudi ljudi. Govorijo o blaginji človeštva, vendar pa se do blaginje ne more priti z zločini, kajti mučenje živali je zlo. Živali niso stvar za poskuse, temveč so živa bitja, ki imajo pravico do življenja primerno njihovi vrsti. Številna napredovanja v znanosti so kupljena s krvjo živali, kar velja tudi za mnoge doktorate. Pri pouku na mnogih šolah je običajno, da študentje opravljajo žalostne in mučne eksperimente. Profesor Laurent iz Pariza je vivisekcijo označil kot »šolo sadizma«. Dr. Walter Schmidt iz združenja zdravnikov proti poskusom na živalih piše: »V najbolj temačnem srednjem veku niso počenjali na ljudeh takšnih grozovitosti, kot jih danes počenjajo na živalih širom po svetu, noben eksperimentator ne more teh filmsko podprtih zločinov zanikati.« »Zelo verjetno je, da bodo poskuse na živalih uvrstili v najbolj črno poglavje v zgodovini medicine,« meni profesor Gessell iz Univerze v Michiganu. Vse to podpira katoliška cerkev, saj uči, da so dovoljeni medicinski in znanstveni poskusi na živalih (če so v pametnih mejah). Katoliška cerkev torej dovoljuje, da se mučijo bitja, ki jih je ustvaril njen Bog.
Kruti človek se ne ustavi pred ničimer. Za svoj ego žrtvuje vse. Ljudi, živali, rastline, minerale, celotno naravo. Zanj ni ničesar svetega. Zanj ne veljajo nobena moralno-etična načela. Dela samo zase, vse drugo si podredi. Živali so zanj samo uporabni predmet, s katerim razpolaga po mili volji.
Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je zlato pravilo. Mogoče ga je uporabiti tudi v okviru poskusov na živalih. Kdo od izvajalcev uvodoma navedenega poskusa si želi biti na mestu poskusne živali, da mu odsekajo glavo in potem opazujejo, kako se bodo obnašali njegovi možgani, ločeni od trupa in srca. Je kje kakšen tak junak?
Kaj bi bilo mogoče reči za poskuse na živalih? Ali spadajo v repertoar Božjih? Če ne, kam potem spadajo? Mogoče v repertoar del boga podzemlja, ki ga nekateri imenujejo tudi satan. Kako se imenujejo njegova dela? Marsikdo jih označuje za satanizem. Ali so poskusi na živalih satanski ali ne?
