Na obalah Kanade zopet poteka pokol tjulnjev zaradi pridobivanja njihovega kožuha. Vsako leto je ubitih na deset tisoče mladičev, bilanca preteklih let pa gre v milijone grozljivo umorjenih nedolžnih živali. Lov na tjulnje je okruten. Mlade tjulnje umorijo z udarcem na zatilje, s topo stranjo nekakšne sekire. Lobanjska kost naj bi pri tem počila takoj, vendar morajo pogosto udariti večkrat, preden žival umre. Rez skozi krvne žile prednjih okončin mora biti takšen, da žival izkrvavi in se ne zaveda več. Pogosto pa to opustijo, da ne bi zamazali kožuha. Dogaja se, da žival oderejo, ko še ni mrtva. Kri živali, največkrat starih med 3 tedni in 3 meseci, pordeči belino zasnežene in poledenele pokrajine. Tudi streljanje tjulnjev je kruto. Strelci pogosto potrebujejo za to več nabojev. Obstreljeni tjulnji lahko pobegnejo, potopijo se in utonejo. Mnogi, ki opazujejo kanadski komercialni lov na tjulnje, velikokrat poročajo o grozljivem ravnanju lovcev, saj ti vlečejo tjulnje, ko so ti še pri zavesti, čez ledene plošče s kljukami, pritrjenimi na čolne, jih streljajo in nato pustijo trpeti v agoniji. V Kanadi se torej dogajajo nepojmljive strahote. Mladiči tjulnjev so nemočni in ne morejo pobegniti pred krutimi lovci.
Tjulnji lahko živijo 35 let. Namesto da bi se mladiči, ki sodijo med najbolj ljubke živali, igrali z materjo, se učili plavanja in drugih spretnosti za življenje, spali zraven ljubečih mater, jih kruti človek v krvavem obredu razmesari, ukrade kožuh in potem s prodajo le-tega služi denar. Skrajno neetično pridobljen denar! In seveda zelo krvav. Kaj lahko družbi prinese krvav denar?
Čeprav se svetovni trg za krzno tjulnjev zelo hitro zapira, uvoz teh kož so namreč prepovedale Združene države Amerike, Evropska unija, Rusija in še druge države in čeprav je javnost večinoma proti morjenju teh živali, so lobisti smrti in mučenja kljub temu uspešni, saj kanadska vlada še vedno dovoljuje morijo tjulnjev. Dobro bi se bilo vprašati, kaj imajo v prsih tisti politiki, ki bi lahko morijo nad tjulnji ustavili, pa tega ne storijo: srce ali kamen?
Kanada naj bi bila ena najbolj civiliziranih in kulturnih držav na svetu. Ali je to res? Ali je lahko država civilizirana, če dovoljuje ubijanje živih bitij? In kulturna, če v njej tečejo potoki krvi nedolžnih živih bitij? Ali je lahko del kulture ubijanje živali?
Katoliška cerkev podpira pobijanje mladičev tjulnjev, čeprav so tudi ti bitja, ki jih je ustvaril Bog. Čeprav je Bog rekel Ne ubijaj! in to cerkev tudi uči, pa to ni ovira, da ne bi podpirala krutega lova in potokov krvi nedolžnih živali. V katoliškem katekizmu namreč piše, da je zakonito uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Katoliška cerkev torej podpira uničevanje tega, kar je ustvaril, po nauku katoliške cerkve, Bog. Koga potem zastopa cerkev s papežem na čelu? Boga Stvarnika ali boga uničevanja?
In za konec še izjava dr. Christiana Sailerja, nekdanjega tožilca pred mednarodnim sodiščem za pravice živali: »Nobene druge oblike lova ni, pri kateri bi bila ledeno mrzla brutalnost ljudi tako očitna kakor pri lovu na tjulnje. Mlade živali so zaupljive in ne bežijo proč kakor zajci in srne, če se jim približajo lovci. Ne: tjulnjev mladič prostodušno in žalostno gleda v lovčeve oči, preden ta zavihti gorjačo, da bi žrtvi razbil glavo in mu strgal kožuh s telesa. Skoraj ni bolj brutalnega dejanja – zanj pa tudi opravičila ne.« (Freiheit für Tiere, 2/2006)
