Študija norveških znanstvenikov iz leta 2018 je zaključila, da jastogi pri kuhanju najverjetneje ne čutijo bolečine. Študija, ki jo je financirala norveška vlada in so jo izvedli raziskovalci z univerze iz Osla, nakazuje na to, da jastogi kot tudi drugi nevretenčarji, kot so polži in črvi, najverjetneje ne čutijo bolečin, ne glede na to, da se jastogi v vreli vodi močno zvijajo. Strokovnjak za morska bitja Mike Loughlin, ki že več let proučuje primitiven živčni sistem jastogov in njihove slabo razvite možgane, je ugotovil, da so precej podobni insektom. Reakcije rakov in insektov pa so precej drugačne. Njihove reakcije v vreli vodi naj bi predstavljale njihov mehanizem pobega in naj ne bi bile indikator bolečin. »V bistvu gre za semantiko – ni možganov, ni bolečine,« je povedal Loughlin.[1]
Od znanosti bi človek pričakoval, da se jasno opredeli, ali nekaj je ali ni, kajti vmesne poti ni. Študija je ali je ni. Jastog je ali ga ni. V konkretnem primeru bi se torej morala študija opredeliti ali jastog čuti bolečine ali ne. Tega pa ni naredila, temveč govori o tem, da najverjetneje bolečin ne čuti. Gre torej za navadno mnenje nekaj znanstvenikov, ki so v svoji študiji mučili jastoge. Domnevati namreč je, da so jastoge dali v vrelo vodo in tako ali drugače opazovali njihove reakcije. Za znanstveno »slavo« so mučili nedolžna bitja. Zaradi njihove sebičnosti so jastogi v vreli vodi neizmerno trpeli.
Jasno je, da jastogi čutijo bolečino kot vsa živa bitja. Če človek tega ne zazna, to še ne pomeni, da tega ni. Znanstveniki sugerirajo državi in ljudem, da jastogi ne čutijo bolečin, ko jih žive kuhajo. Tega sicer ne trdijo, toda beseda najverjetneje je tista pot, ki vodi v takšen zaključek. Iz tega pa sledi, da naj ljudje še kar naprej kuhajo žive jastoge, saj ti v vreli vodi ne trpijo in čutijo bolečin. Če ne čutijo bolečin, se očitno zvijajo od ugodja in užitka. Znanstveniki sicer pravijo, da se zvijajo v vreli vodi zaradi tega, ker bi radi pobegnili, toda zakaj bi jastog bežal iz vode, če je voda njegovo naravno okolje. In zakaj bi bežal iz vrele vode? In pred čim bi jastog hotel bežati iz vrele vode? Zakaj iz vrele vode bežijo ljudje? Zato da se rešijo bolečin in trpljenja, ki ga te bolečine prinašajo. Ali ne velja to isto za jastoga? Ali nismo v tem ljudje in živali enaki? Da bežimo iz položajev, ki nam prinašajo bolečine.
Omenjena študija je še en primer, kako želijo nasprotniki živali z znanostjo škodovati živalim in s tem tudi naravi.
Znanstveniki, ki niti ne vedo, kaj je za sosednjim vogalom in tako nepopolni kot so, v bistvu trdijo, da jastogi ne čutijo bolečine. Jasno je, da je to samo mnenje in ne resnica, kajti mnenje ni resnica, vendar ima lahko takšno mnenje zelo negativne posledice, saj bo jastogom, če jim že ni, odvzeta zakonska zaščita pred mučenjem. Sovražniki živali v državnih strukturah samo čakajo na takšne študije, da lahko škodijo živalim.
Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Ali bi si avtorji študije želeli biti v vreli vodi? Dvomim? Zakaj ne bi želeli biti tam? Ker bi jih vedno bolj bolelo? Zakaj znanstveniki zlatega pravila ne uporabljajo tudi v odnosu do živali?
Kaj pa katoliška cerkev? Ali se je kdaj zoperstavila pomoru jastogov, ki jih žive kuhajo v vreli vodi? Ali niso jastogi bitja, ki jih je ustvaril Bog. Ali niso torej Božja bitja? Ali so jastoge privoščijo za kosilo na ljubljanski nadškofiji?
______________________
[1] https://d-u.si/jastog-ne-cuti-bolecine/ (22.11.2020).