Župnik blagoslovi konja, kasneje pa ga poje

Ob godu svetega Štefana (26. december), ki ga katoliška cerkev slavi kot prvega mučenca, se je v mnogih krajih Slovenije zvrstila vrsta blagoslovov konj. Sv. Štefan je namreč cerkveni zavetnik konjev, konjarjev in kočijažev pa še nekaterih drugih poklicev, o njem pa kroži legenda, da je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, ki je pokleknil predenj. Verni kmetje so se za blagoslov pri zdravju konj in živine obračali za priprošnjo k Svetemu Štefanu.

Na Dolenjskem in Štajerskem, v Beli krajini in Posavju, in seveda še drugje, so se vrstili blagoslovi množice konj. Na enem najmnožičnejših blagoslovov se je leta 2016 zbralo več kot 150 konjenikov in njihovih konj. V Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju konje na Štefanovo blagoslavljajo neprekinjeno že 158 let. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je konje pa tudi osle, vodo, sol in avtomobile leta 2016 blagoslavljal pred župnijsko cerkvijo v Štepanji vasi, katere zavetnik je sv. Štefan. Na Hipodromu Stožice so bile istega leta kasaške dirke konjev, po njih pa je konje blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Kaj pomeni blagosloviti? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika to pomeni, da tisti, ki blagoslovi, prosi za božjo naklonjenost. Seveda duhovnik stori to za tistega, ki ga blagoslovi. Iz tega bi izhajalo, da katoliška cerkev želi konjem nekaj dobrega in seveda Božjo naklonjenost.

Nesporno je, da je Bog naklonjen konjem kot tudi vsem ostalim živalim, saj jih je, tudi po katoliškem nauku, ustvaril. Toda ali je konjem naklonjena katoliška cerkev? Po nauku te cerkve, ki izhaja iz njenega katekizma, je zakonito uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke, za pomoč pri delu in razvedrilu in tudi pri medicinskih in znanstvenih poskusih, če prispevajo k negovanju ali ohranjanju človeških življenj. To seveda velja tudi za konje. Po nauku cerkve je torej dovoljeno konje umoriti za hrano, za izdelovanje obleke, za razvedrilo pa tudi pri poskusih. Če je vse to mogoče storiti, kje je potem cerkvena naklonjenost do konjev? Ali se naklonjenost kaže v tem, da se nekoga umori oz. dopusti, da se ga umori, in poje? Ali muči, pa četudi je to v korist človeka, seveda samo navidezno? Blagosloviti nekoga, nato pa ga prepustiti klavcu in ga potem celo pojesti, kar izhaja iz katoliškega nauka in iz cerkvenih dejanj, je zelo perverzno in skrajno dvolično.

Katoliška cerkev blagoslavlja konje ob godu mučenika sv. Štefana. Toda, ali niso cerkveni mučeniki tudi konji? Kajti cerkev jih je in jih prepušča klavcem, znanstvenikom mučiteljem, lovcem, vojakom, tekmovalcem …, torej tistim, ki konjem niso naklonjeni, temveč se do njih obnašajo negativno, saj jih večina tako ali drugače muči. Torej se do njih v bistvu obnaša satansko.

Kaj stoji za cerkvenim blagoslovom konj? Poleg že omenjenega gre tudi za grajenje cerkvene »pozitivne podobe« v smislu, kako dobra je cerkev, saj skrbi za živali. Gre torej za navaden piar. Poleg tega pa se pri blagoslovih konj zbirajo prostovoljni prispevki. Torej katoliška cerkev uporabi blagoslov konj za svoje bogatenje. Konji so eno izmed sredstev za bogatenje cerkve. Duhovnik najprej blagoslovi konja, nato pa istega konja poje, bi bilo mogoče reči simbolno. V mnogih primerih pa se to lahko zgodi tudi dejansko. Ali klerikom meso blagoslovljenih konj bolj tekne? Ali tudi nadškof Zore uživa konjsko meso? Al pa pomožni škof Jamnik? Če bi, ne bi bilo čudno!

Cerkveni blagoslov konjev je tako izjemno perverzno in hinavsko dejanje. Mogoče je reči, da gre za satansko dejanje. Za dejanje, s katerim Bog Stvarnik in Bog ljubezni, nima nič skupnega. In seveda ne tudi Jezus iz Nazareta ne, saj je on ljubil živali. Od kod prihajajo satanska dejanja? Iz podzemlja, ki je kraljestvo satana!

Print Friendly, PDF & Email

Deli

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*