Najprej varuh, nato lovec

Pod tem naslovom je bil v Večeru (4.8.2017) objavljen članek, v katerem je bilo navedeno, da je mag. Emilijan Trafela, lovec, prejel zlato plaketo Mestne občine Ptuj za, kot je to zapisala omenjena občina na svoji spletni strani, »posebne zasluge, dosežke ter dolgoletno delo na področju lovstva in lovske kulture na ptujsko-ormoškem območju.« Mag. Trafela pravi, kot to izhaja iz članka, da je lovec najprej varuh narave in vsega živega v njej in kar ji odvzema, ji mora vrniti z obrestmi ter da je lovčevo vodilo skrb za ravnovesje v naravi.

Vprašanje je, ali je lovec sploh lahko varuh narave. Ali ni varuh narave tisti, varuje naravo? Kako lahko nekdo varuje naravo, če uničuje njene dele? Kajti lovci ubijajo živali, ki so del narave. Ubijanje živih bitij pa ni varovanje, temveč uničevanje. Ali se živali kot del narave varuje tako, da se jih ubija? Kako lovci varujejo naravo, kaže podatek, da v Sloveniji letno pobijejo okoli 100.000 nedolžnih živali. Narava je tako polna potokov krvi. Povzročajo pa jo tisti, ki trdijo, da jo varujejo. Narava pa ni samo krvava, temveč tudi polna strahu pred lovci, torej pred tistimi, ki trdijo, da jo varujejo. Če bi jo res varovali, ali bi potem živali bežale pred njimi? Lovci skrbijo za ravnovesje v naravi, pravi g. Trafela. Znanstveno dokazano je, da ima narava v sebi vse mehanizme, da z njimi sama uravnava ravnovesje. Kako lahko nekdo tako nepopoln, kot je človek, ve, kakšno je ravnovesje v naravi? Zato je neresnica, da lahko lovci uravnavajo naravno ravnovesje. Rezultat lova je naravno neravnovesje. Dokazano je, da lov povečuje število živali, saj se živalske vrste branijo pred izumrtjem s povečanim številom rojstev. Sicer pa je lov poleg konvencionalnega kmetijstva glavni krivec za izumiranje živalskih vrst. G. Trafela še pravi, da mora lovec naravi to, kar ji odvzame, vrniti z obrestmi. Kako bo lovec vrnil naravi, kar ji je odvzel? Če je ubil srno, ali bo potem ustvaril srno in še njenega mladiča kot obresti?

Po ustavi država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije (5. člen), protiustavno pa je vsakršno spodbujanje k nasilju in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti (63. člen), po ustavi tudi ni dovoljeno mučiti živali (72 člen). Vse to zavezuje tudi Mestno občino Ptuj, saj je del države. Zato je nerazumljivo, da je z zlato plaketo nagradila predstavnika dejavnosti, ki v naravi seje strah in trpljenje, za sabo pušča sto tisoče trupel nedolžnih živali in potoke krvi. Trdi pa, da varuje naravo.

In še nekaj. Vsako delo lovcev je prežeto z bistvom lova, to je ubijanjem živali, tudi če se navzven kaže kot nekaj pozitivnega za naravo. Sicer bi se lovci preimenovali v npr. skrbnike narave, njihova društva se ne bi več imenovala lovska, puške pa bi »pretopili v pluge«. Tega pa ne storijo. Ker pa lovcem vedno bolj teče voda v grlo, saj se v družbi krepi odpor proti lovu, svojo lovsko strast skrivajo pod raznimi pojmi kot so varovanje narave, skrb za naravno ravnovesje … in mislijo, da bodo s tem prikrili bistvo lova, ki je, kot že navedeno, ubijanje živali.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*